Ob 35. obletnici samostojnosti v Pivki odkrili nov bronast kip Rudolfa Maistra

V Parku vojaške zgodovine Pivka so ob 35. obletnici samostojnosti Slovenije in 20. obletnici muzeja razkrili spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru.

Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič je pojasnil, da so s postavitvijo spomenika, gre za bronasti kip generala Maistra na konju, ki je delo kiparja Boštjana Putriha, počastili častnika, ki je razumel težo zgodovinskega trenutka, in si upal zastaviti vse za interese slovenskega naroda. V spomenik so ustvarjalci vklesali posvetilo slovenskim vojakom iz preteklih vojn pa vse do pripadnikov Teritorialne obrambe in policije iz leta 1991.

Pobudnik postavitve spomenika in predsednik vlade v času osamosvojitve Lojze Peterle se je v svojem nagovoru vrnil k slovenski zgodovini in izpostavil trpljenje slovenskih vojakov čez stoletja. "Ko smo imeli samo domovino, ne pa svoje države, je slovenski vojak moral služiti interesom držav, ki smo jim pripadali. Leta 1991 pa se je zgodila bistvena sprememba. Od takrat naprej slovenski vojak skupaj s slovenskim policistom služi samo plebiscitarni volji slovenskega naroda, ki se je odločil za lastno državo. Branil je napadeno slovensko državo in zmagal," je dejal Peterle.

Predsednik osamosvojitvene vlade je povlekel neposredne vzporednice med Maistrovim prevzemom oblasti v Mariboru leta 1918 in slovensko osamosvojitvijo. Oba dogodka po njegovem mnenju predstavljata drzna in pogumna koraka, pri katerih so nasprotniki v obeh primerih napovedovali neuspeh.

"Pred petintridesetimi leti smo se borili za politično preživetje, zdaj pa gre za biološko in kulturno preživetje. Naša prihodnost bo odvisna od veselja do življenja in kakovosti naše medsebojne rasti," je še dodal Peterle.

"Svetu smo dokončno dokazali, da smo gospodar na svoji zemlji"

Predsednik vlade Janez Janša je v slavnostnem nagovoru opozoril na velikokrat zapostavljen zgodovinski spomin in opozoril na številne zgodovinske velikane, ki so Slovencem ohranili identiteto in priborili svobodo. "Ko smo pred petintridesetimi leti stopili na pot osamosvojitve, smo svetu dokončno in trajno dokazali, da priprava na obrambo svobode in to, da smo gospodar na svoji zemlji, pomeni le eno od najžlahtnejših vrlin našega naroda," je dejal predsednik vlade.

Janša je ob tem pojasnil, kako realna in huda je bila takratna grožnja s strani jugoslovanske armade. Spomnil je na enotnost naroda, brez katere ne bi bilo mogoče izpeljati osamosvojitve, pri čemer je poudaril odločilno vlogo poguma in vojaškega upora.

"Tudi nam so očitali, da smo se za osamosvojitev dogovorili v Beogradu"

Janša je tudi v govoru zavrnil očitke o zakulisnih dogovorih in primerjal osamosvojitev z Maistrovimi boji.

"Maistrova razorožitev nemške varnostne straže po koncu prve svetovne vojne ni bila samoumevna, še manj nenevarna. Še manj pa so se o tem dogovorili na Dunaju. Tudi nam so očitali, da smo se za osamosvojitev dogovorili v Beogradu. Če bi to držalo in bi kdo to znal dokazati, bi ga z veseljem poslušali," je opozoril premier in govor sklenil z Reaganovo mislijo, da brez boja in spomina narod lahko svobodo hitro in zlahka izgubi.

Slovesnosti v pivškem parku vojaške zgodovine so se med drugim udeležili tudi nekateri ministri slovenske vlade, poslanci državnega zbora, predstavniki diplomatskega zbora, Slovenske vojske in lokalnih oblasti.